Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo

Študij gradbeništva v Mariboru se je začel v študijskem letu 1960/1961 v okviru Višje tehniške šole (VTŠ) Maribor. Prvi predstojnik gradbeno komunalnega oddelka je bil Borut Maister (1960 – 1964), sicer uspešen direktor mariborskega Gradisa (in sin legendarnega pesnika in generala Rudolfa Maistra). Oddelek za gradbeništvo so še vodili: Prof. Jaroslav Černigoj (1962-1972), prof. Dolef Cimerman (1972-1974), prof. Branko Podlesnik (1974-1976) prof. Egon Žitnik (1976-1979 in 1983-1985), prof.Ivan Kocmut (1979-1983), prof. dr. Mirko Pšunder (1989-1993) in prof. dr. Ludvik Trauner (1985-1989). Pionir znanstveno raziskovalnega dela na oddelku je bil prof. Branko Podlesnik, ki je leta 1968 ustanovil Laboratorij za preiskavo gradbenih materialov; naslednji raziskovalni Laboratorij za mehaniko tal je ustanovil prof. Ludvik Trauner leta 1973, ki je sedaj del Instituta za geotehniko. Drugostopenjski študij na oddelku za gradbeništvo se je začel leta 1975, leta 1982 pa je FG promovirala prvega doktorja znanosti. Leta 1993 sta se k študiju gradbeništva uvedla nova študijska programa promet in gospodarsko inženirstvo smer gradbeništvo. Zadnji predstojnik oddelka za gradbeništvo je bil od 1993 do 1995 prof. dr. Bruno Cvikl. Od leta 1995 do konca leta 2009 je bil dekan FG prof. dr Ludvik Trauner, nadomestil pa ga je prof. dr. Miroslav Premrov. V študijskem letu 1995/1996 je bil ustanovljen Inštitut za gradbeništvo in promet s sedmimi raziskovalnimi enotami, ki se je kasneje razdelil na Inštitut za gradbeništvo in Inštitut prometnih ved. V letu 2007 so se na FG začeli izvajati bolonjski univerzitetni študijski programi 1. Stopnje Gradbeništvo, Prometno inženirstvo in Gospodarsko inženirstvo – smer gradbeništvo ter novi univerzitetni študijski program Arhitektura, leta 2009 pa še visokošolski študijski programi 1. Stopnje Gradbeništvo in Prometno inženirstvo ter 3. Stopnje Gradbeništvo, prometno inženirstvo ter Jedrska energetika in tehnologija. Od leta 1963 do 2010 je na FG diplomiralo 1798 diplomantov smeri gradbeništvo VŠ, 1223 smeri gradbenštvo VS in UNI, 465 smeri promet VS in UNI, 121 smeri gospodarsko inženirstvo – gradbeništvo in 42 na 1. Stopnji novih smeri. Naziv magister znanosti je pridobilo 60 magistrov smeri gradbeništvo, 7 smeri Jedrska energetika in 42 smeri promet. FG je v tem času podelila najvišji akademski naziv doktor znanosti 47 doktorjem (40 na smeri gradbeništvo, 5 na smeri Jedrska energetika in po 1 na smereh Promet in Gradbena informatika)